Vse objave
DomenePoslovanje8. 10. 2026 8 min branja

Prodaja domene .si: koliko je vredna, kako prepoznate prevaro in kako jo varno prodate

Od konca septembra, ko je ameriški predsednik umetno inteligenco preimenoval v »super inteligenco« s kratico SI, slovenska domena .si doživlja val registracij, kakršnega še ni bilo. Po podatkih Register.si je bilo na dan 8. 10. 2026 registriranih 333.844 domen .si, od tega 46.066 v prejšnjem mesecu in 19.541 v zadnjih 24 urah. Z valom je prišlo še nekaj: elektronska sporočila, v katerih tujec ponuja denar za domeno, ki jo ima slovensko podjetje ali posameznik že leta.

O ozadju vala smo pisali v članku Domena .si čez noč v središču sveta, o tem, kako zavarujete ime svoje znamke, pa v članku Registracija domene .si, preden znamko zasede kdo drug. Tokrat obravnavamo drugo stran iste zgodbe: kaj storiti, ko ponudbo za odkup prejmete vi. V nadaljevanju pojasnjujemo, koliko je domena .si lahko vredna, kako prepoznate prevaro, kako preverite kupca, kako prodajo varno izpeljete, kaj velja pri davkih in zakaj domene, na kateri posluje vaše podjetje, praviloma ne bi smeli prodati.

Oznaka domene .si nad prozornim sefom s ključavnico in kljukico

Kdo kupuje in zakaj (stanje na dan 8. 10. 2026)

Revija Monitor je 7. 10. 2026 povzela, kako je trg urejen: Arnes, ki upravlja Register.si, domene .si po ceni 10 evrov prodaja približno devetdesetim domačim in tujim registrarjem, ti pa jih ponujajo končnim uporabnikom. Register.si na svoji strani 8. 10. 2026 navaja 95 registrarjev. Po oceni Monitorja bo Arnes z valom zaslužil nekaj sto tisoč evrov, država pa nekaj DDV. Lani so bile približno tri četrtine nosilcev domen .si iz Slovenije; Monitor ocenjuje, da se bo to razmerje letos bistveno spremenilo.

Časnik Finance je 7. 10. 2026 objavil članek z naslovom »Tujci bi radi vašo domeno .si. Kaj morate vedeti, še preden jo prodate«. Članek je dostopen le naročnikom, v javno dostopnem uvodu pa avtor ugotavlja, da se nekatere domene oglašujejo za milijone, dejanske prodaje pa za zdaj dosegajo precej manjše zneske, in da strokovnjak, s katerim so se pogovarjali, aktivnih poslovnih domen praviloma sploh ne bi prodajal.

Za vas to pomeni dvoje. Večina povpraševanja prihaja od preprodajalcev, ki domene kupujejo na zalogo, in od tujih podjetij, ki iščejo kratko angleško ime. Če je vaša domena ime slovenskega podjetja iz dveh besed z vezajem, zanje najverjetneje ni zanimiva. Če pa je kratka angleška beseda, kratica ali nekaj črk, boste ponudbo morda res dobili. Prav takrat je pomembno, da veste, kako ravnati.

Koliko je vredna vaša domena .si

Za domene ni uradnega cenika. Domena je vredna toliko, kolikor je zanjo pripravljen plačati konkreten kupec. Izklicne cene na prodajnih straneh, na primer 10 milijonov dolarjev za build.si, o čemer smo pisali 1. oktobra, niso cene, po katerih bi se domene prodajale, ampak želje prodajalcev. Finance v omenjenem članku ugotavljajo, da dejanske prodaje za zdaj dosegajo precej manjše zneske.

Vrednost domene dvigujejo predvsem naslednje lastnosti:

  • Kratkost: ena beseda ali kratica iz dveh do štirih črk.
  • Angleška beseda s širokim pomenom ali beseda, ki jo je mogoče povezati s tehnologijo, financami ali umetno inteligenco.
  • Ista beseda je pod končnicami .com, .ai ali .io že dolgo zasedena in draga.
  • Domena ima obstoječ obisk, uvrstitve na Googlu ali povezave z drugih strani.

Vrednost pa znižujejo vezaji, številke, šumniki, slovenske besede brez mednarodnega pomena, dolga imena in imena, ki so hkrati tuja blagovna znamka. Pri slednjih kupec tvega postopek ARDS, zato zanje ne bo plačal veliko, vi pa tvegate, da domeno izgubite brez plačila.

Do realne ocene pridete tako, da poiščete dejansko dosežene cene primerljivih domen v javnih bazah prodaj (na primer NameBio) pod končnicami .si, .ai in .io, preverite, koliko stane ista beseda pod .com na tržnicah domen, in primerjate več ponudb, ne le ene. Samodejni »cenilci« domen so le groba orientacija, pogosto pa domeno precenijo. Če vam kupec ponudi nekaj sto ali nekaj tisoč evrov za ime, ki ga ne uporabljate, je to pogosto bolj realna slika trga kot milijonske objave v medijih.

Kako prepoznate prevaro

Z valom ponudb prihajajo tudi prevare, ki so pri domenah vseh končnic znane že leta. O prevarah nad podjetji nasploh smo pisali v članku o lažnih računih in direktorski prevari; pri domenah se ponavljajo naslednji vzorci:

  • Plačljiva cenitev: »kupec« pred nakupom zahteva uradno cenitev domene, ki jo morate naročiti in plačati na strani, ki jo predlaga sam. Stran za cenitev upravlja prevarant, po plačilu pa kupec izgine.
  • Lažno potrdilo o plačilu: kupec pošlje posnetek zaslona ali e-sporočilo o nakazilu in prosi, da domeno prenesete takoj. Denar nikoli ne prispe.
  • Lažna skrbniška storitev: kupec vztraja pri »svoji« strani za skrbniško plačilo, ki je kopija prave. Naslov strani se razlikuje za eno črko ali končnico.
  • Izvabljanje gesla: kupec prosi za geslo pri registrarju ali kodo za prenos (EPP geslo), češ da želi domeno preveriti. Ta podatek prejme samo novi registrar ob dejanskem prenosu, nikoli kupec po e-pošti.
  • Posrednik s pripravljenim kupcem: nekdo trdi, da ima kupca za vašo domeno, zahteva pa predplačilo za provizijo, oglaševanje ali pravne stroške.
  • Pritisk s časom: ponudba velja le do večera, kupec pa odgovarja z brezplačnega e-naslova brez imena in podjetja.

Pred skoraj vsemi prevarami vas zavarujeta dve pravili: za prodajo domene nikoli ničesar ne plačate vi, domene pa nikoli ne prenesete, dokler kupnina ni na varnem pri skrbniški storitvi.

Kako preverite kupca

Resen kupec se predstavi s pravim imenom in podjetjem ter razume, da ga preverjate. Preden se sploh pogovarjate o ceni, naredite naslednje:

  • Zahtevajte ime, podjetje in naslov. Podjetje poiščite v registru podjetij njegove države in na njegovi spletni strani; e-naslov kupca naj bo na domeni tega podjetja, ne na brezplačnem ponudniku.
  • Preverite, kaj kupec že ima: na njegovo ime ali podjetje bodo pogosto registrirane druge domene ali pa ima profil na domenskih tržnicah.
  • Pri večjih zneskih se pogovorite po videoklicu. Prevaranti se mu praviloma izognejo.
  • Vprašajte, prek katere skrbniške storitve bo plačal. Kupci, ki domene kupujejo redno, storitve, kot je Escrow.com, poznajo in jih sami predlagajo.

Če kupec ne pristane na skrbniško plačilo, to ni resen kupec, ne glede na višino ponudbe.

Varen prenos: skrbniško plačilo in postopek pri registrarju

Skrbniško plačilo (angleško escrow) je storitev, pri kateri kupec kupnino nakaže tretji strani, ta pa denar izplača prodajalcu šele, ko je domena prenesena. Pri Escrow.com, ki ga uporablja tudi večina domenskih tržnic, postopek poteka tako: kupec nakaže kupnino na skrbniški račun, vi domeno prenesete, storitev v bazi WHOIS preveri, da je kupec postal nov nosilec, in nato kupnino nakaže vam. Kdo plača provizijo, je stvar dogovora; pri domenah jo pogosto prevzame kupec.

Sam prenos domene .si urejajo Splošni pogoji Register.si (veljavni od 15. 11. 2024). Pravica do domene je po točki 3.3 »omejena, prenosljiva, obnovljiva in izključna pravica do uporabe«, prenos pa ureja točka 6.4:

»Nosilec lahko kadarkoli med obdobjem prenese Domeno na novega Nosilca. Prenos opravi Registrar, če se trenutni in bodoči Nosilec s tem strinjata. S prenosom Domene na novega Nosilca se Obdobje registracije ne spremeni.«
— Splošni pogoji Register.si, točke 6.4.1, 6.4.2 in 6.4.5

V praksi imate dve poti. Pri zamenjavi nosilca domena ostane pri vašem registrarju, kupec pa postane nov nosilec; postopek sprožite pri registrarju, ki po nasvetu Register.si poskrbi za podrobna navodila, po prenosu pa prejšnji in novi nosilec prejmeta samodejno obvestilo po e-pošti. Pri zamenjavi registrarja kupec domeno prevzame k svojemu registrarju; za to potrebuje geslo za prenos (imenovano tudi EPP geslo ali authinfo), ki ga nastavite pri svojem registrarju in velja do prve uporabe oziroma največ 16 dni. Register.si za nobeno od obeh poti ne zaračuna ničesar, registrar pa lahko zaračuna svoje stroške.

Zaporedje korakov, ki ga priporočamo, je naslednje:

  • Sklenete kratko kupoprodajno pogodbo: ime domene, cena, rok prenosa, kdo plača stroške skrbniške storitve in izjava, da domena ni predmet spora.
  • Kupec kupnino nakaže skrbniški storitvi, ta vam potrdi, da je denar prejet.
  • Pri registrarju sprožite zamenjavo nosilca na kupčeve podatke ali kupcu izročite geslo za prenos.
  • Kupec potrdi prejem domene, skrbniška storitev to preveri v bazi WHOIS in vam izplača kupnino.

Vrstnega reda nikoli ne obrnite. Geslo za prenos ali zamenjavo nosilca izročite šele, ko skrbniška storitev potrdi, da ima kupnino. Pred prenosom tudi ukinite vse poštne predale in preusmeritve na domeni ter pri storitvah, kjer ste prijavljeni z e-naslovom na tej domeni, zamenjajte prijavni e-naslov. Novi nosilec domene bo prejemal tudi vso pošto, ki bo nanjo še prihajala, vključno s sporočili za ponastavitev gesel.

Davki: kaj velja za podjetje in kaj za fizično osebo

Posebnega pojasnila Finančne uprave (FURS) prav za prodajo domen nismo našli, zato v nadaljevanju opisujemo splošni okvir. Pred prodajo se posvetujte z računovodjo ali vprašajte FURS, še posebej, če je kupec iz tujine ali če gre za večji znesek.

Če je nosilec domene podjetje (d.o.o. ali s.p.), je kupnina prihodek podjetja oziroma dohodek iz dejavnosti in vstopa v davčno osnovo. Za namene DDV se prodaja domene praviloma obravnava kot opravljanje storitve; kje se obdavči, je odvisno od tega, ali je kupec davčni zavezanec in kje ima sedež, kar naj preveri računovodja.

Če ste nosilec domene kot fizična oseba, tudi enkratni dohodek od prodaje praviloma ni oproščen dohodnine. Po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) bi lahko, odvisno od okoliščin, spadal med dohodke iz prenosa premoženjske pravice, ki so po pojasnilu FURS obdavčeni po 25-odstotni stopnji od davčne osnove in se vštevajo v letno dohodnino, ali med druge dohodke po 105. členu ZDoh-2. Če je kupec iz tujine, dohodnine ne bo odtegnil nihče namesto vas; dohodek morate FURS napovedati sami. Kdor domene kupuje in prodaja redno, pa mora računati, da bo FURS to lahko štel za opravljanje dejavnosti.

Zakaj domene, na kateri poslujete, praviloma ne prodate

Strokovnjak, ki ga navajajo Finance, aktivnih poslovnih domen ne bi prodajal, in z njim se strinjamo. Domena ni le naslov spletne strani. Na njej so vaši e-poštni naslovi, ki jih imajo stranke, dobavitelji, banka in FURS, uvrstitve na Googlu, ki ste jih gradili leta, povezave z drugih strani, naslov na računih, vizitkah, vozilih in embalaži ter prijave v desetine spletnih storitev. Ko domeno prodate, vse to preide k novemu lastniku, ki bo prejemal tudi pošto, namenjeno vam.

Strošek selitve je zato pogosto višji od ponudbe: nova domena, nova spletna stran ali vsaj preusmeritve, ponovna prijava pri vseh storitvah, obveščanje strank, izguba dela obiska z Googla in nekaj mesecev zmede, v katerih bo del pošte še vedno odhajal na stari naslov. Če ponudba ne presega tega stroška večkratno, prodaja ni smiselna. Če jo vseeno izpeljete, se najprej za več mesecev preselite na novo domeno in šele nato prenesite staro, v pogodbi pa kupcu prepovejte, da bi se z domeno predstavljal kot vi.

Smiselno pa je prodati domene, ki jih ne uporabljate: stara imena znamk, različice, ki ste jih registrirali za vsak primer, ali kratko ime, ki ga nikoli niste začeli uporabljati. Pri takih domenah s prodajo ne izgubite ničesar, prihranite pa še strošek letnega podaljšanja. Če prodate domeno, ki jo ima vaša spletna stran ali trgovina za primarni naslov, pa prodate del podjetja.

Kontrolni seznam, preden odgovorite na ponudbo

  • Ali domeno uporabljamo za spletno stran ali e-pošto? Če da, je ponudba verjetno prenizka, da bi se splačala.
  • Kdo je kupec? Ime, podjetje, spletna stran, e-naslov na lastni domeni, preverjen register podjetij.
  • Ali kupec zahteva, da karkoli plačamo mi? Če da, je to prevara.
  • Koliko so bile dejansko prodane primerljive domene, ne koliko jih prodajalci ponujajo?
  • Ali kupec pristane na skrbniško plačilo prek uveljavljene storitve, ki jo izberemo mi?
  • Imamo kratko pogodbo s ceno, rokom in izjavo, da domena ni v sporu?
  • Smo pred prenosom ukinili e-poštne predale in zamenjali prijave, vezane na to domeno?
  • Smo z računovodjo preverili, kako prodajo napovedati FURS in kaj velja pri DDV?

Val zanimanja za .si bo prej ali slej popustil, dobro ime pa bo ostalo vredno tudi potem. Če ponudbo dobite, si vzemite čas, preverite kupca in nikoli ne prenesite domene, dokler denar ni na varnem. Če ste v dvomih, kaj je vaša domena vredna in ali jo sploh prodati, nam pišite; svetujemo vam brez obveznosti.

Potrebujete pomoč pri svojem projektu?

Od spletne strani do oglaševanja in avtomatizacije — povejte nam, kaj potrebujete, in pripravimo predlog.