V malem podjetju administracijo običajno opravlja kar direktor ali en sam sodelavec, poleg drugega dela: račune izda zvečer, potne naloge uredi ob koncu meseca, opomine pošlje, ko se spomni, da je kdo že dolgo dolžan. Nobeno od teh opravil ni zahtevno, skupaj pa vzamejo več ur na teden. Prav ta opravila so hkrati najlažja za avtomatizacijo, ker potekajo po jasnih pravilih in se vsak mesec ponovijo v enaki obliki.
V članku AI avtomatizacija poslovnih procesov smo pojasnili, kako se avtomatizacije lotite načelno: kako proces popišete, izberete prvi pilotni primer in izračunate donosnost. Tokrat gremo korak naprej in avtomatizacijo administrativnih procesov razdelimo na deset konkretnih opravil. Za vsako povemo, katera orodja so na voljo v Sloveniji, katera pravila veljajo in koliko časa je po naši oceni realno prihraniti.

Kako beremo ocene prihranka
Ocene prihranka časa v nadaljevanju so naše okvirne ocene za tipično mikro podjetje z do deset zaposlenimi, ki vsak mesec izda nekaj deset računov in prejme podobno število prejetih računov. To niso statistični podatki, ampak primer izračuna, ki ga ponovite s številkami svojega podjetja. Pri vsakem opravilu zato navajamo, od kod ocena izhaja.
Edini podatek iz raziskave, ki ga navajamo, se nanaša na računovodske procese: raziskava Univerze v Hasseltu med 683 belgijskimi podjetji (Poel, Marneffe in Vanlaer, The International Journal of Digital Accounting Research, 2016) je ocenila, da bi povprečno malo podjetje iz vzorca z digitalnim izdajanjem in prejemanjem računov prihranilo več kot 7.000 evrov na leto, medtem ko so bila podjetja za uvedbo pripravljena plačati v povprečju le 2.380 evrov. Podatek je star deset let in velja za Belgijo, kaže pa, da podjetja koristi digitalizacije pogosto podcenijo.
Deset administrativnih opravil, ki jih lahko avtomatizirate
1. Izdajanje računov in e-računi
Največji učinek dosežete, če računov ne pišete več v Wordu ali Excelu, ampak jih izdajate v programu, ki pozna vaše stranke, cenik in številčenje. Spletni računovodski programi, ki so razširjeni v Sloveniji (na primer Minimax, e-računi, Pantheon, Metakocka, Birokrat ali Vasco), omogočajo ponavljajoče se račune po urniku, izdajo računa iz potrjene ponudbe z enim klikom in samodejno pošiljanje po e-pošti ali kot e-račun.
Pri e-računih je treba poznati dva roka. Kdor posluje s proračunskimi uporabniki (občine, šole, zdravstveni domovi, državni organi), jim mora račune že zdaj pošiljati kot e-račune prek Uprave za javna plačila; po podatkih na portalu gov.si (stanje na dan 4. 9. 2026) jih pošljete prek banke ali ponudnika e-poti, prek omrežja Peppol ali prek portala UJPeRačun, ki je namenjen manjšim izdajateljem in omejen na 100 e-računov na leto. Obveznost velja od leta 2015.
Drugi rok zadeva vse: Zakon o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov (ZIERDED), objavljen v Uradnem listu RS št. 85/2025 z dne 6. 11. 2025, določa, da si bodo morala podjetja v Sloveniji za medsebojne dobave blaga in storitev od 1. januarja 2028 izmenjevati izključno e-račune v standardu e-SLOG ali drugi skladni obliki. Pošiljanje računa kot priloge PDF po e-pošti med podjetji takrat ne bo več dovoljeno. Za kršitev zakon predvideva globo od 1.000 do 3.000 evrov za pravne osebe in od 500 do 1.500 evrov za samostojne podjetnike. Potrošniki e-račun prejemajo samo, če se s tem vnaprej izrecno strinjajo, in lahko kadar koli zahtevajo papirnatega. Če danes izbirate program za račune, naj bo pripravljen na to spremembo.
Okvirni prihranek (naša ocena): pri 40 računih na mesec, kjer vsak račun v Wordu vzame okoli pet minut, v programu s cenikom in ponavljajočimi se računi pa minuto ali dve, prihranite približno dve do tri ure na mesec. Še pomembnejše od prihranjenih minut je, da računi odidejo pravočasno in brez napak v številčenju.
2. Prejeti računi in priprava za knjiženje
Prejeti računi prihajajo po e-pošti, kot e-računi prek banke in še vedno tudi na papirju. Namesto da jih zbirate v mapi in ob koncu meseca pošljete računovodji, jih lahko program zajame samodejno: iz posebnega e-poštnega nabiralnika ali s fotografijo prek mobilne aplikacije prebere dobavitelja, znesek, datum in rok plačila ter pripravi plačilni nalog in osnutek knjižbe. Takšen zajem s prepoznavo besedila ali umetno inteligenco danes ponuja večina spletnih računovodskih programov, pri lastnem sistemu pa ga je mogoče zgraditi tudi po meri.
Pomembna varnostna opomba: samodejno plačevanje prejetih računov je prav tisto, kar izkoriščajo prevaranti z lažnimi računi in spremenjenimi številkami računov. Program naj račune pripravi, odobritev plačila pa naj ostane pri človeku, še posebej pri novem dobavitelju ali spremenjenem bančnem računu. Kako prepoznate takšne prevare, smo opisali v članku o lažnih računih in direktorski prevari.
Okvirni prihranek (naša ocena): zbiranje, pregled in prepisovanje 30 do 50 prejetih računov na mesec običajno vzame dve do štiri ure; z zajemom ostane le še potrjevanje, torej do ene ure.
3. Opomini in spremljanje plačil
Opomin je opravilo, ki ga podjetniki najraje odlagajo, zato se terjatve starajo. Program, ki je povezan z bančnim izpiskom, zna plačila samodejno zapreti in za vsak neplačan račun po vnaprej določenem urniku poslati prijazno opozorilo, nato opomin in nato predlog za obračun zamudnih obresti. Besedilo in roke določite vi, pošiljanje pa opravi program. Zakonske zamudne obresti za posamezen račun lahko preverite z našim kalkulatorjem zamudnih obresti, na račun ali opomin pa dodate kodo UPN QR, da stranka plača z enim skeniranjem.
Okvirni prihranek (naša ocena): ura do dve na mesec pri samem pošiljanju. Pomembnejši učinek je, da se denar vrne prej, ker opomin pride vedno in ne le takrat, ko kdo utegne.
4. Potni nalogi in kilometrina
Potni nalog mora biti izdan pred potjo, po poti pa obračunan s kilometrino, dnevnicami in priloženimi računi. V Excelu to pomeni ročno iskanje razdalj in prepisovanje. Program za potne naloge (ponujajo ga tako računovodski programi kot samostojne mobilne aplikacije) iz naslova izračuna razdaljo, uporabi veljavno stopnjo kilometrine, doda dnevnice glede na trajanje poti in nalog pripravi za podpis ter knjiženje.
Kilometrina za uporabo lastnega vozila na službeni poti, ki se ne všteva v davčno osnovo, znaša 0,43 evra na kilometer (Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, Uradni list RS št. 87/22; stanje na dan 8. 10. 2026). Posamezno pot lahko hitro preračunate z našim kalkulatorjem kilometrine, za redno uporabo pa se splača program, ki naloge tudi hrani.
Okvirni prihranek (naša ocena): pri desetih do dvajsetih potnih nalogih na mesec dve do tri ure, predvsem zato, ker odpade iskanje razdalj in popravljanje napak ob reviziji.
5. Evidenca delovnega časa in dopusti
Novela Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A, Uradni list RS št. 50/23), ki se uporablja od 20. 11. 2023, od delodajalcev zahteva, da za vsakega delavca beležijo tudi čas prihoda na delo in odhoda z dela ter izrabo odmora, delavce pa do konca plačilnega dne pisno obvestijo o podatkih iz evidence za pretekli mesec. Zakon elektronskega vodenja evidence ne zahteva od vseh delodajalcev; obvezno je za delodajalce, ki so bili pravnomočno kaznovani za kršitve. V praksi pa je ročno vodenje na papirju ali v Excelu prav zaradi novih podatkov postalo zamudno in nezanesljivo.
Aplikacija za beleženje delovnega časa (na primer Špica All Hours, modul v Minimaxu ali Saopu ali preprosta rešitev po meri) omogoča, da delavec prihod, odhod in odmor označi na telefonu ali računalniku, program pa sam sešteje ure, nadure in dopust, pripravi mesečni izpis za delavca in podatke posreduje v obračun plač. Tudi prošnje za dopust ne potujejo več po e-pošti, ampak prek obrazca, ki ga nadrejeni odobri z enim klikom.
Okvirni prihranek (naša ocena): pri petih do desetih zaposlenih tri do pet ur na mesec, ki so jih prej porabili za zbiranje ur, usklajevanje dopustov in pripravo podatkov za računovodjo.
6. Zaposlovanje: od oglasa do ožjega izbora
Program za avtomatizacijo procesa zaposlovanja (angl. applicant tracking system) poskrbi, da oglas z enim vnosom objavite na več mestih (na lastni spletni strani, na portalih, kot sta MojeDelo in Optius, ter na LinkedInu), prijave zbira na enem mestu, kandidatom samodejno pošilja potrditve in zavrnitve ter razgovore usklajuje s koledarjem. Takšne sisteme ponujajo tuja orodja, kot so Teamtailor, Recruitee in Workable, za manjše podjetje z nekaj zaposlitvami na leto pa pogosto zadošča dobro nastavljen obrazec na spletni strani, povezan s preglednico in samodejnimi odgovori.
Umetna inteligenca lahko pripravi osnutek oglasa, povzame življenjepise in predlaga vprašanja za razgovor. Pri razvrščanju kandidatov pa bodite previdni: Uredba EU o umetni inteligenci sisteme, namenjene izbiri kandidatov in presojanju prijav, uvršča med visokotvegane (Priloga III, točka 4). Po spremembi, ki jo je prinesel tako imenovani digitalni omnibus (objavljen v Uradnem listu EU 24. 7. 2026), začnejo obveznosti za uporabnike takšnih sistemov veljati 2. 12. 2027. Odločitev o tem, koga povabite na razgovor, naj zato ostane pri človeku; umetna inteligenca naj pripravlja gradivo.
Okvirni prihranek (naša ocena): pri eni zaposlitvi s 30 do 50 prijavami prihranite štiri do osem ur, predvsem pri objavljanju, odgovarjanju kandidatom in usklajevanju terminov.
7. Uvajanje novega sodelavca
Prihod novega sodelavca vedno spremlja enak seznam opravil: podpis pogodbe, prijava v socialna zavarovanja, dostopi do e-pošte in programov, oprema, varnost pri delu, predstavitev sodelavcem. Prijavo v obvezna socialna zavarovanja (obrazec M-1) morajo poslovni subjekti, vpisani v Poslovni register, oddati elektronsko prek portala SPOT, in sicer z dnem nastopa dela, najkasneje pa pred začetkom opravljanja dela (navodila na spot.gov.si, zadnja sprememba 15. 1. 2024).
Avtomatizacija tu pomeni kontrolni seznam, ki se sproži sam: ko kadrovik v sistem vnese novega sodelavca z datumom nastopa, program ustvari naloge z roki za vse odgovorne, pripravi dokumente iz predlog, odpre uporabniške račune in sodelavcu pred prvim dnem pošlje, kar mora prebrati. Manjša podjetja to postavijo v orodjih, kot so Google Workspace, Microsoft 365 ali Notion, s pomočjo povezovalnih orodij Make, Zapier ali n8n; ko je sodelavcev več, se splača kadrovska aplikacija po meri, v kateri so evidenca delovnega časa, dopusti, dokumenti in uvajanje na enem mestu.
Okvirni prihranek (naša ocena): dve do štiri ure na novega sodelavca, še več pa je vredno zagotovilo, da ni nič pozabljeno.
8. Ponudbe in predračuni
Če ponudbo vsakič sestavite na novo, delo poteka počasi, ponudbe pa so neenotne. Program, ki ima cenik, predloge besedil in podatke o stranki, ponudbo pripravi v nekaj minutah, jo pošlje s povezavo za potrditev in jo po potrditvi spremeni v predračun ali račun brez ponovnega vnosa. Umetna inteligenca pri tem pomaga pri uvodnem besedilu in opisu rešitve, številke pa naj vedno pridejo iz cenika, ne iz jezikovnega modela.
Okvirni prihranek (naša ocena): pri desetih ponudbah na mesec, ki so prej vzele po 30 minut, zdaj pa po 10, približno tri ure; poleg tega so ponudbe enotne in jih je lažje spremljati.
9. Pogodbe in elektronski podpis
Tiskanje, podpisovanje, skeniranje in pošiljanje pogodbe je v mnogih podjetjih še vedno vsakdanja praksa. Elektronski podpis prek storitev, kot so DocuSign, Dokobit ali Adobe Sign, pogodbo pošlje vsem podpisnikom, jih opomni in podpisani dokument shrani v arhiv. Za preproste primere, ko dokument podpišete sami in ga vrnete, zadošča naš brezplačni podpis PDF v brskalniku, obrazce pa izpolnite s pripomočkom za izpolnjevanje PDF. Osnutek pogodbe iz vaše predloge lahko pripravi umetna inteligenca, končno besedilo pa naj pregleda človek, pri pomembnejših pogodbah pravnik.
Okvirni prihranek (naša ocena): 15 do 30 minut na pogodbo, pri podjetjih, ki jih sklepajo tedensko, ura do dve na mesec. Še bolj opazno se skrajša čas od ponudbe do podpisa.
10. Mesečna poročila
Konec meseca se podatki iz spletne trgovine, oglaševalskih računov, banke in računovodstva prepisujejo v eno preglednico. Orodja, kot sta Looker Studio in Supermetrics (o njem smo pisali v članku Supermetrics olajša pripravo poročil), ali Power BI poročilo osvežujejo sama, umetna inteligenca pa lahko k številkam doda kratek komentar, kaj se je spremenilo in zakaj. Pri podatkih iz lastnih sistemov je poročilo pogosto najlažje zgraditi kot del aplikacije po meri, ki podatke že ima.
Okvirni prihranek (naša ocena): dve do štiri ure na mesec, odvisno od števila virov. Glavna korist je, da je poročilo na voljo vsak teden in ne le takrat, ko ga kdo zahteva.
Roki in pravila, ki jih je dobro imeti pred očmi
Povzemamo pravila, ki smo jih omenili pri posameznih opravilih (stanje na dan 8. 10. 2026):
- E-računi proračunskim uporabnikom: obvezni že zdaj, prek UJP; portal UJPeRačun je omejen na 100 e-računov na leto.
- E-računi med podjetji: obvezni od 1. 1. 2028 (ZIERDED, Uradni list RS št. 85/2025); pošiljanje po e-pošti ne bo dovoljeno, globa za pravne osebe od 1.000 do 3.000 evrov.
- Kilometrina za službeno pot z lastnim vozilom: 0,43 evra na kilometer (Uredba, Uradni list RS št. 87/22).
- Evidenca delovnega časa: od 20. 11. 2023 tudi prihod, odhod in odmor ter mesečno pisno obvestilo delavcu (ZEPDSV-A).
- Prijava novega delavca (M-1): elektronsko prek SPOT, najkasneje pred začetkom opravljanja dela.
- Umetna inteligenca pri izbiri kandidatov: visokotvegana uporaba po Uredbi EU o umetni inteligenci; obveznosti za uporabnike od 2. 12. 2027.
S čim začeti
Ne lotite se vsega naenkrat. V praksi se obnese tale vrstni red: najprej izdani računi, opomini in prejeti računi, ker so povezani med seboj in jih pokrije en sam računovodski program; nato potni nalogi in evidenca delovnega časa, ker ju zahteva zakonodaja in ju računovodja potrebuje vsak mesec; nazadnje zaposlovanje, uvajanje in poročila, kjer je več odločitev in več povezav med orodji. Vsak korak izmerite: zapišite, koliko ur je opravilo vzelo prej in koliko po uvedbi, ker boste le tako vedeli, ali se je splačalo.
Če ocene iz tega članka seštejete za podjetje s petimi zaposlenimi, pridete do približno 15 do 25 ur na mesec. To je naša ocena, ne meritev, in pri vas bo številka drugačna. To sta dva do trije delovni dnevi na mesec. Tudi če je prava številka le polovica tega, gre še vedno za dan ali več, ki ga lahko namenite strankam.
Program s police ali rešitev po meri
Za prvih pet opravil s seznama skoraj vedno zadošča obstoječ računovodski program, saj so računi, opomini, potni nalogi in evidenca ur njegovo osnovno delo. Rešitev po meri se splača, ko opravilo sega čez več programov (naročilo iz spletne trgovine, skladišče, račun, kurir), ko potrebujete postopek, ki ga noben program ne pozna, ali ko podatke želite v eni sami aplikaciji, ki jo lahko uporablja cela ekipa. Pri BeDigital takšne aplikacije po meri gradimo tako, da se povežejo z obstoječimi programi in prevzamejo le tisti del, ki ga ti ne zmorejo; več o pristopu preberite na strani AI avtomatizacija. Kako se izogniti pasti, da avtomatizacija obtiči v pilotni fazi, pa opisujemo v članku Uvajanje umetne inteligence v podjetje.
Pogosta vprašanja
Katero administrativno opravilo naj avtomatiziram najprej?
Izdajanje računov in opomini. Opravili sta povezani, potekata po jasnih pravilih, pokrije ju en sam program, učinek pa je viden že prvi mesec, ker računi odidejo pravočasno in se plačila vračajo prej.
Ali moram do leta 2028 zamenjati računovodski program?
Ne nujno. Preverite pri svojem ponudniku, ali bo program do 1. 1. 2028 podpiral izmenjavo e-računov v standardu e-SLOG prek ponudnika e-poti ali omrežja Peppol. Večina uveljavljenih slovenskih programov to že omogoča za račune proračunskim uporabnikom, zato gre običajno za razširitev, ne za zamenjavo.
Je uporaba umetne inteligence pri zaposlovanju dovoljena?
Da, vendar z omejitvami. Osnutki oglasov, povzetki in priprava vprašanj niso sporni. Sistemi, ki kandidate razvrščajo ali izločajo, pa so po Uredbi EU o umetni inteligenci visokotvegani, zato naj bo odločitev vedno človekova, kandidate pa seznanite, kje umetno inteligenco uporabljate. Kandidatovih podatkov ne vnašajte v javna orodja brez ustrezne pogodbe o obdelavi podatkov.